7. in 8. dan: Zamenjava skupin

Ker smo delo skupin že opisali, se bomo tokrat posvetili samemu Grenmount kampusu. Natal je na starem posestvu.

Področje Greenmount kampusa je bil nekoč del samostana ustanovljenega že leta 550. Po razpadu samostanov v vladavini kralja Henrija VIII. Nato je na posestvu živela družina Thompson do druge polovice 19. Stoletja. Na to kažejo upravna in pomožne stavbe kolidža.

V začetku prejšnjega stoletja je bilo odločeno, da se vzpostavi kmetijski kolidž na severovzhodu Ulsterja. Imetje Greenmount je veljalo za primerno, leta 1910 pa ga je kupil Kmetijski odbor za kmetijstvo. Po nekaterih strukturnih spremembah prebivališča se je prva seja začela 8. oktobra 1912, ko je obiskovalo 11 študentov, na kar opozarja tudi spominska spominska plošča.

Danes je to velik kompleks, ki obsega 20 hektarjev. Čeprav smo veterinarji in ne vrtnarji, nas je očarala anglepka travica, ki jo skoraj dnevno kosijo in je popolnoma brez plevela. Prav tako pa tudi angleški ograjeni vrt.  Angleški podeželski vrt je poseben zelo formalen stil vrtnega oblikovanja,

kjer ni nič prepuščeno naključju, kljub temo pa posamezen gredice delujejo naravno. Osnova vrta so žive meje in zidovi, ki vrt delijo na različno velike dele. S svojo višino ščitijo rastline in ustvarjajo blažje klimatske pogoje. Vsak del ima sebi lastno obliko in zasaditev. Sestavni del vsakega dela je manjši kotiček za posedanje, od koder je lep razgled na grede. 

Kevina pa je še posebej navdušil labirint oblikovan iz bukve.

Pomembno mesto v angleškem podeželskem vrtu ima voda. zato je ribnik sestavni del vrta. Njegov rob je oster in pogosto tlakovan s kamnitimi ali lesenimi ploščami. 

6. dan: Delo na farmi ovc in govejih pitancev

Delo druge skupine je potekalo na farmi, kjer redijo pitance, telice za obnovo črede ter ovce. Najprej smo se s terencem odpeljeli na obhod, kjer smo na pašnikih preverili, če so vse živali žive in zdrave.

 Ob tem so nam delavci razložili tudi tehnologijo reje. Na primer vsem telicam sinhronizirajo estrus in jih nato umetno osemenijo, medtem ko za starejše krave uporabljajo bika, ki ga vidite na sliki.

Kot vsak delovni dan na farmi smo pričeli s krmljenjem živali, ki niso na paši. Seveda tudi brez kidanja ne gre, temu strokovno pravimo, da smo poskrbeli za ustrezne zoohigienske razmere.

Eni držijo vile v rokah, drugi pa roke v žepih ;-)

Ko so bile vse živali site in prostori očiščeni, smo se odpravili na divji lov za ovcami. Naš namen je bil odbrati ovce primerne za zakol. To smo opravili s pomočjo sistema za odbiranje ovac, ki vključuje ograje in  lovilno tehtnico. Vsako ovco smo razvrstili v skupine po določeni teži, označili smo jih s barvnim križem na hrbtu.

Po končanem delu z ovcami smo se lotili aplikacije antiparazitik Zenil per oralno ali po domače v  ”gobec˝. Za fiksacijo telic smo uporabili  podoben sistem kot pri ovcah le da je večji. Ko je bila žival fiksirana je eden od skupine s posebnim aplikatorjem živali iztisnil ustrezno količino zdravila.

Po končani aplikaciji smo telico spustili in nas je že čakala naslednja. Ko smo končali z zadnjo, smo bili zelo veseli, ker smo jo odnesli brez poškodb.     

5. dan: Delo na mlečni farmi

Po strokovnih ogledih je nastopil prvi pravi delovni dan, prvo delovno jutro, prvo zgodnje vstajanje… Razdelili smo se na dve skupini, prva, ki jo ta dan sestavljamo Kevin, Andraž in Ksenja, se je odpravila na molžo. Vstati smo morali že ob pol šestih zjutraj, saj se je molža pričela ob šestih (akademskih 15 min za Irce). Molzišče je sestavljeno iz skupnih 32 enot, po sistemu ribje kosti, na vsaki strani molzejo po 16 krav. Molzišče povečujejo na kapaciteto 40 enot. 

Postopek molže je sledeč:

·         izmolzemo prvi curek, s tem ugotavljamo, če je mleko nespremenjeno in primerno za molžo,

·         penasto razkužilo nanesemo na seske, jih nato dobro obrišemo s papirnato brisačo,

·         molzno enoto namestimo na vime

·         po končani molži sledi ponovno razkuževanje seskov.

Krave, katerih mleko ni primerno za prehrano ljudi, pomolzejo v ločene zbiralnike. Po dobri uri in pol so bile vse krave zopet na paši, naša naloga pa je bila še očistiti molzišče in predvsem sebe, saj smo izgledali kot svinje v blatu (seveda brez užitka). Ponovna molža je sledila ob 4 uri popoldan.  

Krave so opremljene s tranponderji, ki beležijo količino namolzenega mleka, glede na to krave ob molži avtomatično dobijo proizvodnji primerno količino krmil, ki jih med molžo tudi pojedo.

Krave sezonsko semenijo, kar pomeni, da tudi vse telijo v obdobju dveh mesecev. Obdobje telitev se je pravkar začelo. Krave, ki telijo, imajo na voljo velik boks na debelo nastlan s slamo. Ob našem prihodu smo videli, da je ponoči ena izmed krav telila, teliček pa je že veselo sesal. Ob kravi je bila tudi izločena posteljica, torej se je krava po porodu že očistila.

O delu druge skupine pa jutri!

4. dan: Belfast

Tako kot prejšnji dan  smo se odpravili v Belfast. Zaradi velike gneče na vlaku, primerljive z gnečo na troli št.1 ob 14:15, smo se posedli kar na tla. Nato smo se sami brez profesorja odpravili proti muzeju Titanika. Tam smo spoznali zgodovino nastanka same ladje ter njen tragični potop.

V sklopu muzeja je bil vključen tudi ogled zadnje izdelane ladje družbe, ki je izdelala Titanik.

Ker je ženska brez trgovine kot avto brez gum smo  na željo naše edine predstavnice nežnejšega spola odšli v največje nakupovalno središče Victoria Square. Tam smo obiskali tudi Starbucks. 

Med tem, ko smo se mi spoznavali z usodo Titanika, je profesor obiskal festival Belfast mela - festival kulturne raznolikosti, na katerem skupine različnih etničnih skupin predstavijo svojo kulturo in kulinariko. Nekaj utrinkov s te prireditve:

3. dan: Antrim in Belfast

 Zjutraj smo si v Antrimu ogledali parado, ki jo organizira  Royal Black Institution. Ta temelji na učenju Svetega pisma in se zavzema za pospeševanje krščanskega sporočila o križu ob spoštovanju tradicije reformirane krščanske vere. Na paradi smo videli različne narodne noše in slavnostna oblačila. Gledalce so navdušili z različno glasbo.

Po paradi smo z vlakom odšli v Belfast, kjer smo si ogledali največjo tržnico na Irskem St. Georges market. Na tržnici prodajajo zelenjavo, ribe, meso, razne spominke in tipični irski golaž (Irish stew).

Na irskem imajo zelo radi steake aberdim angus goveda 

V mestni hiši nam je vodička razkazala prostore in na kratko predstavila zgodovino mesta in hiše.

Predstavnik v mestnem svetu se pripravlja na govor.

Začasni župan Belfasta bo pravkar povedal nekaj pametnega, pomočnica župana in direktor mestne uprave sta  mu v veliko pomoč  

Nadaljevali smo s strokovnim programom, ogledom živalskega vrta. Do tja smo se lačnih ust popeljali z znamenitim dvonadstropnim avtobusom . V restavraciji smo naleteli na prvo razočaranje, kjer je zmanjkalo tople hrane. Ker je prodajalka opazila naše izjemno razočarane obraze, nam je v zameno podarila čips in nam pripravila sendviče. Drugo razočaranje je bil sam živalski vrt kjer so zaradi poznih ur zaprli polovico vrta. Za razliko od Ljubljanskega živalskega vrta imajo pingvine, gorile in zelo nečista stekla, da smo komaj kaj videli. Smo se pa odlično sporazumevali z opicami, še sami ne vemo zakaj.

2. dan: Ogled farme molznic in ovc

Prvo jutro na Irskem nas je pričakalo tipično vreme: dež in veter. Vodja kampusa nam je predstavila delovanje kolidža Cafre. Je zelo velik, imajo okrog 350 zaposlenih, 1700 učencev. Nekateri učenci so nastanjeni v kampusu in hodijo na izobraževanja cel teden, drugi le enkrat oz. dvakrat tedensko. 

Pozorno smo sledili razlagi v angleščini

Za vzrejo telet preizkušajo igluje

Z velikim navdušenjem smo odšli na ogled šolske farme, kjer imajo 180 krav molznic. Molzišče je sestavljeno iz 32-ih enot. Pokazali so nam najsodobnejše hleve in nam s tem predstavili tehnologijo reje.

Navdušili so nas veliki stroji 

Krave so zaradi dežja v hlevu

V rekordno kratkem času smo si skuhali kosilo in že odšli novim dogodivščinam naproti. Na ogledu farme ovac smo se zelo zabavali, saj nam je vodič na duhovit način predstavil kmetijo. Na farmi vzrejajo dve vrsti ovc, ki sta primerni za tamkajšnje pogoje, saj druge pasme v teh pogojih ne bi prinašale ustreznih gospodarskih učinkov. Osnovna pasma je škotska črnoglava ovca (Scottish blackfaced sheep), za izboljšanje pa to pasmo križajo s pasmo Texel. Namen farme je predstaviti nasodobnejše načine kmetovanja ostalim kmetom ter ohranjanje krajine na način, da se redi živina v omejenem obsegu, da omogočajo sobivanje z divjimi živalmi. 

Zeloooo smo uživali pri ogledu kmetijske mehanizacije. 

John Deer je zakon

Izmučeni po napornem in dolgem dnevu smo vzeli prvo lekcijo taroka. 

1. dan: Gremo na pot

Rana ura - zlata ura ali rana ura slovenskih fantov grob, kakorkoli že, odisejada Severna irska 2017 se je začela ob zelo zgodnji nočni uri, ko zabave želji počasi zapuščajo  nočne lokale. S kombijem do Benetk, od tam pa do letališča London Heathrow, ki je najprometnejše evropsko letališče. Ni slabo, saj je bil za večino to prvi polet v življenju. Štiri ure čakanja, ogledovanja letaliških trgovin in piljenja zadnjih podrobnosti našega bivanja na Kolidžu za kmetijstvo, prehrano in podeželsko podjetništvo. v Antrimu, Severna Irska. Naprej z letalom do Belfasta, prestolnice Severne Irske ter s kombijem do Antrima, vsega skupaj na poti več kot 14 ur.

Čakanje na letališču

Prvi pogled na Irsko

Na letališču nas je pričakal smejoči se voznik Steven, ki nas je z veseljem odpeljal do trgovine. Z 10 kg krompirja, ostalimi živili in nekaj tekočine smo se podali na pot proti naši nastanitvi. Siobhan Sheppard, ki je organizirala naš program,  nam je razkazala naš začasni dom, ki izgleda takole:

Ob koncu dneva smo naredili kratek orientacijski obhodpo kampusu.